- izletéti
- 1 -ím dov., izlêtel (ẹ́ í) 1. leteč oditi, zapustiti kaj: že prvi sončni dan so čebele izletele / izleteti iz gnezda 2. postati goden, sposoben za letanje: siničke bodo čez nekaj dni izletele; pren., ekspr. otroci so mu že izleteli ◊ šport. disk, kopje izleti iz rok se začne gibati po zraku, ko je zamah z roko končan; prim. zleteti ------ 2 -ím dov., izlêtel (ẹ́ í) zastar. iti na izlet: družba je izletela v škofjeloške hribe
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.