- izlétati
- -am nedov. (ẹ̑) zastar. hoditi na izlete: sem so izletali meščani ob nedeljah
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izlétati se — am se tudi zlétati se am se dov., tudi izletájte se tudi zletájte se; tudi izletála se tudi zletála se (ẹ) s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: pojdi in se izletaj; otroci so se pošteno izletali; prim. zletati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlétati — am nedov. (ẹ̑) 1. zletavati: golobi zletajo s strehe, v golobnjak 2. vzletavati: ptice zletajo z jezera / letala zletajo vsako uro; prim. izletati se … Slovar slovenskega knjižnega jezika