izkŕčiti

izkŕčiti: -im dov. (ŕ ȓ) 1. odstraniti grmovje, drevje s koreninami vred, zlasti za pridobitev obdelovalne zemlje: izkrčiti gozd, grmovje / ves breg je izkrčil in preoral; naselili so se na ozemlju, ki so ga izkrčili njihovi predniki // odstraniti sploh: izkrčiti staro trsje; pren., ekspr. izkrčiti korenine zla 2. s krčenjem narediti: izkrčiti stezo / izkrčiti si pot skozi grmovje / izkrčiti si njivo; pren., ekspr. izkrčila sta si prostor za ples izkŕčen -a -o: izkrčeni gozdovi; ta svet je že dolgo izkrčen; izkrčena površina

Игры ⚽ Нужна курсовая?

izkrčítev — tve ž (ȋ) glagolnik od izkrčiti: izkrčitev gozda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iztrebíti — in iztrébiti im, tudi iztrébiti im tudi strebíti in strébiti im, tudi strébiti im dov. (ȋ ẹ; ẹ) 1. odstraniti odvečno iz česa: iztrebiti mlad gozd; iztrebiti travnik / iztrebiti jarek, žleb očistiti / iztrebiti ribe, srno odstraniti drobovje;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ukŕčiti — im dov. (ŕ r̄) redko izkrčiti: ukrčiti pot … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias