- izkrcávanje
- -a s (ȃ) glagolnik od izkrcavati: izkrcavanje čet
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izkrceválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na izkrcavanje: izkrcevalne priprave / izkrcevalna pristojbina ♦ voj. izkrcevalni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čóln — a [u̯n] m (ọ̑) manjše odprto vodno vozilo: odriniti čoln od brega; spustiti čoln v vodo; prepeljati se v čolnu čez reko; voziti se s čolnom; dirkalni, ladijski, rešilni, ribiški čoln; motorni čoln; čoln na vesla ◊ šport. tekmovalni čoln; tisk.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
desánten — tna o prid. (ȃ) nanašajoč se na desant: desantne čete / letalski desantni napad; desantna operacija ♦ voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkrcevalíšče — a s (í) kraj, prostor za izkrcavanje: urediti izkrcevališče … Slovar slovenskega knjižnega jezika