- izkoriščeválski
- -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na izkoriščevalce: izkoriščevalski način proizvodnje / izkoriščevalski razred; izkoriščevalski sistem; izkoriščevalska družba
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izkoriščeválski
Look at other dictionaries:
eksploatátorski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na eksploatatorje, izkoriščevalski: eksploatatorski razred / odprava eksploatatorskega sistema … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fanariót — a m (ọ̑) v balkanskem okolju, nekdaj pripadnik plemiškega ali duhovniškega družbenega sloja v grški četrti Carigrada: osovraženi izkoriščevalski fanarioti; brata Miladinova sta se borila proti raznarodovalni akciji fanariotov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hijéna — e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izžemálski — a o [ls in u̯s] prid. (ȃ) ekspr. izkoriščevalski: izžemalska družba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pijávka — e ž (ȃ) 1. vodni zajedavec, ki se prisesa na ljudi in živali in se hrani z njihovo krvjo: loviti pijavke; v močvirju je bilo vse polno pijavk 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski človek: lastnik tovarne je bil prava pijavka; kapitalistične… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plutokrát — a m (ȃ) polit. pripadnik plutokracije: izkoriščevalski cilji plutokratov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šakál — a m (ȃ) 1. volku podobna zver, ki živi zlasti v Aziji in Afriki: krvoločen šakal; slišati je zavijanje šakalov 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: ta šakal vidi samo svoje koristi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
steníca — e ž (í) 1. zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu: stenice pikajo; imeti, uničevati stenice; smrad po stenicah ♦ zool. zelena stenica žuželka, ki sesa sokove na rastlinskih poganjkih in plodovih, Palomena prasina 2. nizko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úš — í ž (ȗ) 1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih: uši grizejo; dobiti, imeti uši; obirati, odpravljati, uničevati uši; denarja ima kot berač, cigan uši zelo veliko; fant jé kot uš ima velik tek /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
