- izkorenínjenost
- -i ž (ȋ) ekspr. stanje človeka, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: duhovna, narodna izkoreninjenost človeka; polastila se ga je zavest izkoreninjenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izruvánost — tudi izrúvanost i ž (á; ū) knjiž., redko izkoreninjenost: izruvanost iz domačih tal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrvánost — i ž (á) knjiž., redko izkoreninjenost: toži o izrvanosti iz domačih tal … Slovar slovenskega knjižnega jezika