Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ekshumácija — e ž (á) jur. izkop trupla: potrebna bo ekshumacija in ponovna obdukcija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkópen — pna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izkop, izkopavanje: izkopna dela so v glavnem opravljena / izkopni stroji / izkopna jama … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kòp — kópa m (ȍ ọ) 1. mont., v zvezi dnevni kop kraj, prostor na površini zemlje, kjer se koplje ruda: odprli so nove dnevne kope / kopati premog na dnevnem kopu; kopanje železove rude v dnevnih kopih // tako pridobivanje rude: na tem kraju imajo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odkòp — ópa m (ȍ ọ) 1. glagolnik od odkopati: po odkopu grobov so odkrili še ostanke svetišča / težaven odkop premoga kopanje 2. prostor, ki je nastal z izkopavanjem; izkop: poglobiti odkop za vodovod 3. mont. kraj, kjer se koplje ruda, premog: odkop… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sónda — e ž (ọ̑) 1. priprava za merjenje, raziskovanje težko dostopnih, nedostopnih mest, področij: sonde se uporabljajo pri raziskovanju morskega dna, ozračja, vesolja / izstreliti sondo na luno, planet; jemati vzorce snovi s sondo / sonda pošilja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
