- izključljív
- -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da izključiti: naprava je izključljiva 2. zastar. izključen: izključljiva pravica predsednika izključljívo prisl.: plesal je izključljivo z grofinjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.