- iziménski
- -a -o prid. (ẹ̑) lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika: izimenski glagol, pridevnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
iziménski
Look at other dictionaries:
denominatíven — vna o prid. (ȋ) lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika; izimenski, imenski: denominativni pridevnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iz... — ali iz... in z... ali iz... in s... ali iz... tudi z... ali iz... tudi s... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z iz, izpod za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti iz notranjosti česa navzven: izbrizgati, izčenčati,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
