izglasováti

izglasováti
-újem dov. (á ȗ) narediti kaj veljavno glede na večino glasov: izglasovati predlog, sklep, ustavo / izglasovati nezaupnico vladi / izglasovati z vsemi glasovi izglasován -a -o: izglasovan proračun, zakon

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • ìzglasovati — (što) svrš. 〈prez. ìzglasujēm, pril. pr. āvši, prid. trp. ān〉 glasujući donijeti odluku o čemu, {{c=1}}usp. {{ref}}izglasati{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • izglàsati — (koga, što) svrš. 〈prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. ı̏zglasān〉 razg. 1. {{001f}}glasovanjem izabrati koga [∼ za tajnika]; izglasovati 2. {{001f}}odlučiti o čemu [∼ odluku] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • dvótretjínski — a o prid. (ọ̑ ȋ) nanašajoč se na dve tretjini: izglasovati kaj z dvotretjinsko večino …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izglasovánje — a s (ȃ) glagolnik od izglasovati: izglasovanje predloga, zakona …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razréšnica — e ž (ẹ̑) razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti: dati, izglasovati, sprejeti razrešnico upravnemu odboru; zaprositi za razrešnico …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sklèp — sklépa m (ȅ ẹ) 1. gibljiv stik dveh ali več kosti: sklep mu je otekel, otrdel; boli, ekspr. trga ga v sklepih; poškodba sklepa; bolečine v sklepih; ekspr. biti trd v sklepih / ekspr. roka je skočila iz sklepa / čeljustni, kolčni, kolenski sklep …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tríčetrtínski — a o prid. (ȋ ȋ) nanašajoč se na tri četrtine: tričetrtinska dolžina; izglasovati s tričetrtinsko večino / tričetrtinski plašč plašč z robom tik nad koleni; tričetrtinski rokavi rokavi, ki segajo do komolcev ali približno do polovice podlakti;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zákon — óna m (á ọ) poljud. z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske, strok. zakonska zveza: obljubiti, ponuditi dekletu zakon; v zakonu je srečna; harmoničen, ekspr. ploden zakon; zakon iz koristoljubja, ljubezni; po dveh letih zakona sta… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zaúpnica — e ž (ȗ) 1. ženska oblika od zaupnik: sestra je moja edina zaupnica / policijska zaupnica / delavska zaupnica 2. izjava, da člani kake skupnosti soglašajo z delom vodstva, funkcionarjev: dati, izglasovati, izreči komu zaupnico; vlada je dobila… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”