- izglágolski
- -a -o prid. (á) lingv. izpeljan iz glagola: izglagolski samostalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izglágolski
Look at other dictionaries:
deverbatíven — vna o prid. (ȋ) lingv. izpeljan iz glagola; izglagolski, glagolski: deverbativni samostalnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iz... — ali iz... in z... ali iz... in s... ali iz... tudi z... ali iz... tudi s... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z iz, izpod za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti iz notranjosti česa navzven: izbrizgati, izčenčati,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
