- izdeklamirati
- gl. zdeklamirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izdeklamírati — (što) svrš. 〈prez. izdeklàmīrām, pril. pr. āvši, prid. trp. izdeklàmīrān〉 1. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}deklamirati{{/ref}} 2. {{001f}}pejor. izgovoriti, kazati kao da je naučeno napamet, bez uvjerljivosti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zdeklamírati — am tudi izdeklamírati am dov. (ȋ) 1. umetniško podati (pesniški) tekst na pamet: zdeklamirati pesem; zdeklamiral je samo prvo kitico / ko je zdeklamiral, se je priklonil 2. ekspr. hitro in tekoče povedati: zdeklamiral je svoj življenjepis … Slovar slovenskega knjižnega jezika