izdajálec

izdajálec
-lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: kaznovati, odkriti izdajalca; ta človek je izdajalec in denunciant / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec 2. nav. ekspr. kdor do kakih vrednot nima odnosa, kakršen je v navadi: izdajalec prijateljstva / izdajalec domovine, naroda 3. zastar. izdajatelj: izdajalec časnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • potúrica — e m (ȗ) 1. v fevdalni Turčiji poturčenec: vzgojiti v poturico 2. slabš. izdajalec, odpadnik: izdajalski poturica e ž (ȗ) 1. v fevdalni Turčiji poturčenec: bosanske poturice 2. slabš. izdajalec, odpadnik: izdajalska poturica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • béden — dna o prid., bédnejši (ẹ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • denunciánt — in denunciànt ánta m (ā á; ȁ á) kdor denuncira, ovaduh: ta človek je izdajalec in denunciant; molčal je, ker se je bal denunciantov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • domàč — áča e prid. (ȁ á) 1. nanašajoč se na dom 1: a) domači in sosedovi otroci; domača hiša; živel je v težkih domačih razmerah; biti pri kom kakor domač / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; domači praznik praznik v okviru… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dovolíti — vólim dov. (ȋ ọ) 1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje ∙ preveč dovoli otroku je preveč… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • efiált — a m (ȃ) knjiž., ekspr. izdajalec domovine: končno je postal renegat in efialt …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iškarijót — a m (ọ̑) slabš. izdajalec, ovaduh: med nami ni bilo iškarijota / kot psovka ti prodana duša, iškarijot! …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izdájica — e ž (ȃ) zastar. izdajalec: postal je izdajica; izdajica domovine …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izdájnik — a m (ȃ) star. izdajalec: kaznovati izdajnika …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jáničar — ja m (ȃ) 1. v fevdalni Turčiji pripadnik stalnih, plačanih elitnih pehotnih enot, navadno kot otrok ugrabljen in poturčen: janičarji so plenili po deželi; odpeljali so ga in vzgojili za janičarja 2. ekspr. izdajalec, odpadnik: prekleti janičar / …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”