- izcéden
- -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izcedek: izcedno vnetje / izcedna tekočina
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izcéden
Look at other dictionaries:
eksudatíven — vna o prid. (ȋ) nanašajoč se na eksudat, izceden: eksudativna oblika bolezni / eksudativni plevritis … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izčéditi — im tudi sčéditi im dov., izčéden in izčéjen tudi sčéden in sčéjen (ẹ ẹ̄) redko očistiti, osnažiti: izčediti madeže … Slovar slovenskega knjižnega jezika
