- izbositi
- gl. zbositi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zbosíti — ím tudi izbosíti ím dov., zbósil tudi izbósil (ȋ í) narediti, povzročiti, da je žival brez podkve, nepodkovana: zbositi konja, vola; konj se je zbosil, treba ga bo podkovati // ekspr. narediti, povzročiti, da je kdo bos, neobut: pomanjkanje je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika