- izbókati
- -am tudi zbókati -am dov. (ọ̄ ọ̑) dati čemu vzbočeno obliko: izbokati pločevino; zidovi so se izbokali izbókan tudi zbókan -a -o: izbokana površina; prim. zbokati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zbókati — am dov. (ọ̄ ọ̑) narediti čemu obok(e): zbokati klet; prim. izbokati … Slovar slovenskega knjižnega jezika