- ístotakó
- prisl. (ȋ-ọ̑) zastar. prav tako, ravno tako: odšel je, istotako njegov sosed
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
isto... — ali ísto... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na isti: istobarven, istosmernost, istoverec; istotako … Slovar slovenskega knjižnega jezika