- istosredíščen
- -čna -o prid. (ȋ) geom. ki ima isto, skupno središče; koncentričen: istosrediščna kroga; istosrediščne krogle
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
koncéntričen — tudi koncêntričen čna o prid. (ẹ; é) 1. ki ima isto, skupno središče, istosrediščen: satelita se gibljeta v koncentričnih krogih; koncentrične razpoke v steklu / mesto je zasnovano po koncentričnem načrtu 2. ki je z več strani usmerjen k istemu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika