- iskrolóvec
- -vca m (ọ̑) priprava na dimniku ali v njem, ki zadržuje iskre: lokomotive so bile tedaj še brez iskrolovcev; tovarniški dimnik s kupolastim iskrolovcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
iskrolòv — óva m (ȍ ọ̄) redko iskrolovec … Slovar slovenskega knjižnega jezika