instrumentárij

instrumentárij
in inštrumentárij -a m (á) 1. celota instrumentov za določeno delo, opravilo: klinika je nabavila nov kirurški instrumentarij; laboratorijski instrumentarij; instrumentarij za operacije oči / šola je še brez potrebnega instrumentarija učnih pripomočkov; pren., knjiž. pisatelj je v romanu uporabil vse bogastvo svojega realističnega instrumentarija 2. publ., navadno s prilastkom kar se rabi ali je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja; sredstva, pripomočki: gospodarski, politični instrumentarij / novi instrumentarij je prizadel več podjetij novi predpisi, ukrepi

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • instrumèntārij — (instrumentȃrij) m svi instrumenti potrebni za neki posao, ukupnost instrumenata …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • instrumentarij — instrumèntārij (instrumentȃrij) m DEFINICIJA svi instrumenti potrebni za neki posao, ukupnost instrumenata ETIMOLOGIJA vidi instrument …   Hrvatski jezični portal

  • fusion — (izg. fùžn) m DEFINICIJA glazb. glazbeni stil nastao kasnih 60 ih križanjem jazza i rocka (od prvoga ima instrumentalističku kompetentnost te improvizacije, od drugoga instrumentarij i ritam); jazz rock ETIMOLOGIJA engl. ≃ lat. fusio …   Hrvatski jezični portal

  • instrumentácija — tudi inštrumentácija e ž (á) 1. glagolnik od instrumentirati: bogata, izvirna, uspela instrumentacija; instrumentacija klavirske skladbe / uvod v instrumentacijo / študij instrumentacije 2. redko celota instrumentov za določeno delo, opravilo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”