Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
árijec — jca m (á) 1. lingv. kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki: značilnosti jezika arijcev 2. po nacistični ideologiji pripadnik (večvredne) arijske rase: izgubil je službo, ker ni bil arijec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
índoevrópščina — e ž (ȋ ọ̑) lingv. indoevropski prajezik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
índogermánski — a o prid. (ȋ ȃ) lingv. indoevropski: indogermanski jeziki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lábiovelár — a m (ȃ ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen z ustnicami in dvigom jezika proti mehkemu nebu: indoevropski labiovelari … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prájêzik — íka m (ȃ é ȃ í) lingv. teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega se je razvila določena skupina sorodnih jezikov: indoevropski prajezik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
