- hvalíčiti
- -im nedov. (í ȋ) pretirano, navadno neupravičeno hvaliti: hvaličil je vse po vrsti / ekspr. samo hvaliči se, ne naredi pa nič hvali se
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hvalíčenje — a s (ȋ) glagolnik od hvaličiti: nehaj že s tem svojim hvaličenjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika