- hudôbnež
- -a m (ȏ) hudoben človek: ima ga za hudobneža; velik, zakrknjen hudobnež; pravičniki in hudobneži
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hudôbnež
Look at other dictionaries:
hudobiján — a m (ȃ) ekspr. hudobnež: hudobijan ga je sovražno gledal / kot psovka ti hudobijan ti; molči, hudobijan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudôbnik — a m (ȏ) star. hudobnež: hudobniki so ga hujskali proti staršem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sín — a stil. ú m, mn. sinóvi stil. síni; dv. sína in sinóva (ȋ) moški v odnosu do svojih staršev: sin se je oženil; imata tri sinove; roditi sina; to je najmlajši sin; sin edinec; sin in hči / bratov sin nečak; nezakonski, prvorojeni sin; ekspr. še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stekláč — a m (á) nar. vzhodnoštajersko hudobnež, surovež: preganjati steklače … Slovar slovenskega knjižnega jezika
