- hudôbec
- -bca m (ó) evfem. hudič: to misel mu je vdihnil hudobec; zli duhovi in hudobci / zapisati se hudobcu / ekspr. črn hudobec / ta človek je brezsrčen hudobec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hud — hȗd prid. <odr. ī, komp. hȕđī> DEFINICIJA arh. koji je ljutit [hudi pas]; oštar, strog, zao ONOMASTIKA Hùdislav m. os. ime (narodno, profilaktičko; potvrđeno u 13. st.); hip.: Hȗd, Hùdan, Húdo pr.: Hùdac, Hȕdāk (Hùdak) (200, Zagorje), Hùdan … Hrvatski jezični portal