- hromílo
- -a s (í) med. snov, ki povzroča hromenje: odkrili so, da je v tem rastlinskem soku hromilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hromílo
Look at other dictionaries:
hromíti — ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj hromo: čutil je, kako mu strup hromi ude 2. povzročati, da kdo ne more normalno opravljati dela: stari je vedno manj pomagal pri delu, ker ga je hromil revmatizem / brezdelje prejšnjih dni ga je še zdaj hromilo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kuráre — a m (ȃ) farm. izvleček iz južnoameriških rastlin, ki se uporablja kot mišično hromilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žívec — vca m (ȋ) 1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje: živec odmre, se poškoduje; živec trzne; vzdražiti živec; bolezni, ohromelost, vnetje živcev / možganski živci; slušni, vidni, vohalni živec // nav. mn., ekspr. ta skupek pri človeku… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
