- hodníkov
- in hódnikov -a -o (í; ọ̑) pridevnik od hodnik, platno: hodnikova srajca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
labirínt — a m (ȋ) kraj, kjer se zablodi, blodnjak: tavati po labirintu; zaiti v labirintu; najti izhod iz labirinta; ekspr. ti hodniki so pravi labirint / ekspr. gozdni labirint; pren., ekspr. labirinti človeške duše // ekspr., z rodilnikom velika… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prerómati — am dov. (ọ̑) ekspr. prepotovati, prehoditi: preromal je skoraj pol sveta / preromal je dolgo vrsto stopnic in hodnikov / torba je preromala dolgo pot, preden se je vrnila k lastniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpredélba — e ž (ẹ̑) knjiž. razporeditev, razvrstitev: razpredelba sob in hodnikov / časovna razpredelba dogodkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
splèt — spléta m (ȅ ẹ) 1. kar je spleteno: splet niti, vrvi, žice / splet trstja, povezan s srobotom / lasje ji uhajajo iz spleta / knjiž. splet las kita // kar se spleta, prepleta: koreninski splet; splet alg, gliv; pren., ekspr. izgubil se je v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tekáč — a m (á) 1. športnik, ki goji tek: trenirati tekače / smučarski tekači 2. kdor je sposoben teči: fant je dober, slab tekač / konj tekač 3. kdor teče, opravljajoč kako nalogo, delo: tekači prenesejo z baklami ogenj / v nekaterih azijskih deželah… … Slovar slovenskega knjižnega jezika