- hlapčè
- -éta m (ȅ ẹ́) ekspr. mlad, droben hlapec: hlapče je gonil konje ------ -éta s (ȅ ẹ́) slabš. hlapec, navadno mlad, droben: hlapče se ni dosti menilo za gospodarjeve besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hlapčè
Look at other dictionaries:
hlápec — pca m (ȃ) 1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih: imajo hlapca in deklo; šel je (služit) za hlapca; obnašal se je kot hlapec surovo, prostaško; z menoj že ne boš ravnal kot s hlapcem brezobzirno, ponižujoče / konjski hlapec… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hlápčevski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na hlapce: hlapčevska soba / nav. slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini / držati jih je hotel v hlapčevski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jemáti — jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é) 1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krščeníca — in kŕščenica e ž (í; ŕ) star. 1. služabnica, dekla: poklicati hlapce in krščenice 2. krščenka: obdarovati krščenico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
orožíti — ím dov., oróžil (ȋ í) zastar. oborožiti: orožiti hlapce in kmete; orožiti se za boj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ožéti — ožmèm tudi ožámem dov., ožmì ožmíte in ožêmi ožemíte; ožél; nam. ožét in ožèt (ẹ ȅ, á) 1. s stiskanjem, vitjem odstraniti tekočino iz česa: ožeti gobo, krpo, perilo; tako je bil premočen, da je obleko kar ožel / ožeti limono; kumare je treba… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slínav — a o prid. (í) 1. ki se slini: slinav otrok 2. redko slinast: slinava brada 3. slabš. pretirano prijazen, priliznjen: spremenili so se v slinave hlapce ● slabš. ali si res še tako slinav, da tega ne razumeš mlad, nedorasel; slabš. slinava pesem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
udínjati se — am se nedov. in dov. (í) 1. hoditi na dnino: udinjati se pri kmetih za hrano / udinjati se pri pospravljanju žita 2. opravljati priložnostno delo za plačilo: udinjati se na ladji, po hišah / udinjati se za domačega učitelja 3. slabš., z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
udinjeváti se — újem se nedov. (á ȗ) hoditi na dnino: udinjevati se pri kmetih udinjeváti nekdaj jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: udinjevati hlapce in dekle; udinjevati se za ovčarja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uprizárjati — am nedov. (á) 1. poustvarjati dramsko besedilo z gledališkimi sredstvi: uprizarjati Cankarjeve Hlapce / uprizarjati drame s sodobno problematiko; na ljudskih odrih so pogosto uprizarjali Finžgarjeva dela 2. ekspr. izvajati naprej pripravljen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
