- hinávec
- -vca m (ȃ) hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čák — te medm. (ā) pog. čakaj, počakaj: čak, kaj si se vrnil? / čak me, hinavec! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
farizéj — a m (ẹ̑) 1. pri starih Judih pripadnik verske sekte, ki je pretirano strogo razlagala verske predpise: farizeji in saduceji; lažna pobožnost farizejev 2. slabš. hinavec, licemerec: ne bodimo farizeji; kako se zgraža ta farizej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hinávček — čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od hinavec: priliznjen hinavček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hipokrít — a m (ȋ) knjiž. hinavec, licemerec: vem, da nisi hipokrit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
júdež — a m (ȗ) nav. slabš. izdajalec, ovaduh: med nami je judež; varuj se tega judeža / kot psovka sram te bodi, judež // hinavec, dvoličnež: Tako ravnajo vsi ti judeži; kar je dovoljeno, jih več ne mika (Molière J. Vidmar) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
licemér — a m (ẹ̑) knjiž., redko licemerec, hinavec: ta človek je licemer … Slovar slovenskega knjižnega jezika
licemérec — rca m (ẹ̑) nav. ekspr. licemerski človek: licemerci so se javno zgražali, skrivaj pa jo občudovali; taka vzgoja naredi iz otrok licemerce / knjiž. stari licemerec ga je sprejel prijateljsko, čeprav je snoval zaroto proti njemu hinavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mísliti — im nedov. (í ȋ) 1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
petolízec — zca m (ȋ) slabš. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: bil je hinavec in petolizec; ta človek je uradniški petolizec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tartíf — tudi tartuffe a [druga oblika tartíf tudi tarfúf] m (ȋ; ȗ) knjiž. hinavec, licemerec: v kuto preoblečen tartif; moderni tartifi … Slovar slovenskega knjižnega jezika