hinávec

hinávec
-vca m (ȃ) hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • čák — te medm. (ā) pog. čakaj, počakaj: čak, kaj si se vrnil? / čak me, hinavec! …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • farizéj — a m (ẹ̑) 1. pri starih Judih pripadnik verske sekte, ki je pretirano strogo razlagala verske predpise: farizeji in saduceji; lažna pobožnost farizejev 2. slabš. hinavec, licemerec: ne bodimo farizeji; kako se zgraža ta farizej …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hinávček — čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od hinavec: priliznjen hinavček …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hipokrít — a m (ȋ) knjiž. hinavec, licemerec: vem, da nisi hipokrit …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • júdež — a m (ȗ) nav. slabš. izdajalec, ovaduh: med nami je judež; varuj se tega judeža / kot psovka sram te bodi, judež // hinavec, dvoličnež: Tako ravnajo vsi ti judeži; kar je dovoljeno, jih več ne mika (Molière J. Vidmar) …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • licemér — a m (ẹ̑) knjiž., redko licemerec, hinavec: ta človek je licemer …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • licemérec — rca m (ẹ̑) nav. ekspr. licemerski človek: licemerci so se javno zgražali, skrivaj pa jo občudovali; taka vzgoja naredi iz otrok licemerce / knjiž. stari licemerec ga je sprejel prijateljsko, čeprav je snoval zaroto proti njemu hinavec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mísliti — im nedov. (í ȋ) 1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • petolízec — zca m (ȋ) slabš. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: bil je hinavec in petolizec; ta človek je uradniški petolizec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tartíf — tudi tartuffe a [druga oblika tartíf tudi tarfúf] m (ȋ; ȗ) knjiž. hinavec, licemerec: v kuto preoblečen tartif; moderni tartifi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”