- hihitánje
- tudi hihítanje -a s (ȃ; ȋ) glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čívkanje — a s (ȋ) glagolnik od čivkati: čivkanje piščancev; čivkanje ptičkov v gnezdu / čivkanje in hihitanje deklic … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grohotánje — a s (ȃ) raba peša krohotanje: slišalo se je grohotanje moških in hihitanje žensk … Slovar slovenskega knjižnega jezika