- hidrogénkarbonát
- -a m (ẹ̑-ȃ) kem. kisla sol ogljikove kisline
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
amonij — àmōnij m DEFINICIJA kem. NH4, kation nastao od amonijaka i vodikova iona, pravi soli slične solima alkalijskih metala SINTAGMA amonij karbonat (NH4)2CO3, bijeli igličasti kristali, mirisa po amonijaku; pod tim nazivom u prometu se zapravo… … Hrvatski jezični portal
bíkarbonát — a m (ȋ ȃ) kem. kisla sol ogljikove kisline; hidrogenkarbonat: amonijev, kalcijev bikarbonat; natrijev bikarbonat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
karbonáten — tna o prid. (ȃ) nanašajoč se na karbonat: karbonatne kamnine, rude / karbonatna trdota vode trdota, ki jo povzročata v njej raztopljena kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trdôta — e ž (ó) 1. lastnost, značilnost trdega: trdota ledu; krhkost, trdota in druge lastnosti / trdota boja / trdota ritma / trdota gibov / ekspr. bal se je očetove trdote strogosti, neprizanesljivosti / ekspr. trdota besed 2. fiz., teh. lastnost trdne … Slovar slovenskega knjižnega jezika