- hčérin
- -a -o (ẹ̑) svojilni pridevnik od hči: hčerina obleka; hčerino trmoglavljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hčérin
Look at other dictionaries:
hčerínji — a e prid. (ȋ) nanašajoč se na hčere: hčerinja ljubezen / zastar. hčerinji otrok hčerin ♦ biol. hčerinja celica hčerinska celica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zèt — zéta m, im. mn. zétje in zéti (ȅ ẹ) 1. hčerin mož v odnosu do njenih staršev: kmetijo je izročil zetu; z zetom se ne razumejo 2. nav. mn., zool. majhne sladkovodne ali morske ribe, katerih samci delajo gnezda in skrbijo za zarod, Gasterosteidae … Slovar slovenskega knjižnega jezika
