- halucinánten
- -tna -o prid. (ȃ) psiht. ki ima halucinacije: halucinanten človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
halucinatóričen — čna o prid. (ọ) psiht. ki temelji na halucinaciji: halucinatorična predstava; halucinatorično doživetje / halucinatoričen človek halucinanten … Slovar slovenskega knjižnega jezika