gromovít

gromovít
-a -o prid. (ȋ) 1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih 2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito gromovíto prisl.: gromovito se je zasmejal

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • gromòvit — prid. 〈odr. ī〉 1. {{001f}}koji tutnji, koji je vrlo glasan, koji odjekuje 2. {{001f}}iron. gromoglasan …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • gromovit — gromòvit prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. koji tutnji, koji je vrlo glasan, koji odjekuje 2. iron. gromoglasan ETIMOLOGIJA vidi grom …   Hrvatski jezični portal

  • gromòglasan — prid. 〈odr. snī〉 iron. koji je glasan kao grom (o velikim i oštrim riječima, smijehu itd.); gromopucateljan, gromovit …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • gromoglásen — sna o prid. (ā) knjiž., redko gromovit, gromek: slišal se je gromoglasen krohot …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gromôten — tna o prid. (ó) zastar. gromovit, gromek: gromoten smeh …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gromóven — vna o prid. (ọ̄) knjiž., redko gromovit, gromek: gromoven glas …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”