grmíčje

grmíčje
-a s (ȋ) majhno, nizko grmovje: ob poti je raslo gosto grmičje; okrasno, šipkovo grmičje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • borovníčevje — a s (í) borovničevo grmičje: ob poti je rastlo borovničevje; hoditi po borovničevju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brúsničevje — a s (ȗ) grmičje brusnic: z brusničevjem zarasel prehod …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brúsničje — a s (ȗ) grmičje brusnic: tam je polno brusničja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kopínjak — a m (ȋ) nar. robida, robidnica: čez nizko grmičje se vzpenja bodičasti kopinjak // robidovje: malinjaki in kopinjaki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kosmúljev — a o prid. (ú) nanašajoč se na kosmuljo: kosmuljevo grmičje / kosmuljeva mezga …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kŕčiti — 1 im nedov. (ŕ ȓ) 1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: krčiti roke; krčiti in iztezati nogo; prsti se ji krčijo / krčiti roke v pest; mišice se raztezajo in krčijo / krčiti se v dve gubé // ekspr. delati gube, zlasti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odklánjati — am nedov. (ȃ) 1. ne sprejemati (kaj ponudenega): odklanjati honorar, nagrado / odklanjati pomoč, ponudbe / bolnik še vedno odklanja hrano noče jesti / v osmrtnicah cvetje hvaležno odklanjamo 2. ne soglašati s čim, ne upoštevati česa: njegov… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okrásen — sna o prid. (ā) 1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ožírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. ekspr. obgrizovati, oglodavati: koze ožirajo grmičje 2. slabš. grobo oštevati: nobene stvari ji ne naredi prav, kar naprej ga ožira / že zdaj se boji, kako ga bodo ožirali, ko odide opravljali, obrekovali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pòsmúčarski — a o prid. (ȍ ȗ) obl. ki je za po smučanju: posmučarska oblačila posmukati jagode, zrnje; posmukati liste z vej // ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala 2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”