- grábljenje
- -a s (á) glagolnik od grabiti: grabljenje listja / očitali so mu grabljenje denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
grábljenje
Look at other dictionaries:
gráblje — belj ž mn. (á ȃ) 1. orodje z lesenimi ali železnimi zobmi za grabljenje: pripraviti grablje in kose; lesene, železne grablje; senene grablje; čeljusti grabelj ∙ letos je bilo treba sušiti seno na grabljah zelo pogosto ga obračati; grablje ima,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grȁbiti — (∅, što, se) nesvrš. 〈prez. īm (se), pril. sad. grȁbēći (se), gl. im. gràbljēnje〉 1. {{001f}}(što) a. {{001f}}uzimati pohlepno, otimanjem prisvajati, stjecati pohlepom b. {{001f}}brzo, hitrim kretnjama, hvatati [∼ rukom; ∼ šapom; ∼ kljunom] c.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
gràbilica — ž 1. {{001f}}oruđe ili sprava za grabljenje (sipkih tereta, iskopane zemlje i sl.) 2. {{001f}}〈mn〉, {{c=1}}v. {{ref}}grabljivice{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
grábež — m 〈G a〉 i ž 〈G i〉 1. {{001f}}grabljenje, otimanje čega ili oko čega, jagma, pljačka (o materijalnim dobrima, unosnim položajima, častima itd.) 2. {{001f}}meton. ono što je ugrabljeno, dobiveno grabežom … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
grabilica — gràbilica ž DEFINICIJA 1. oruđe ili sprava za grabljenje (sipkih tereta, iskopane zemlje i sl.) 2. (mn), v. grabljivice ETIMOLOGIJA vidi grabiti … Hrvatski jezični portal
grabiti — grȁbiti (Ø, što, se) nesvrš. <prez. īm (se), pril. sad. grȁbēći (se), gl. im. gràbljēnje> DEFINICIJA 1. (što) a. uzimati pohlepno, otimanjem prisvajati, stjecati pohlepom b. brzo, hitrim kretnjama, hvatati [grabiti rukom; grabiti šapom;… … Hrvatski jezični portal
grabež — grábež m[i] i ž[/i] <G a/ i ž> DEFINICIJA 1. grabljenje, otimanje čega ili oko čega, jagma, pljačka (o materijalnim dobrima, unosnim položajima, častima itd.) 2. meton. ono što je ugrabljeno, dobiveno grabežom ETIMOLOGIJA vidi grabiti … Hrvatski jezični portal
grábeljnik — a [bǝl] m (ā) 1. agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju: kupili so nov grabeljnik in obračalnik 2. obrt. sveder za vrtanje lukenj v čeljusti grabelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grabílen — lna o prid. (ȋ) ki se rabi za grabljenje: grabilni stroj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grabílnik — a m (ȋ) 1. teh., rabi se samostojno ali kot prilastek stroj z grabežem za prenašanje sipkega materiala: grabilnik se je pokvaril; bager grabilnik 2. agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju; grabeljnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
