- grabežljívec
- -vca m (ȋ) 1. ekspr. grabežljiv človek: grabežljivec ni nikomur prizanašal; velik grabežljivec in stiskač 2. ekspr. roparska žival: volkovi, risi in drugi grabežljivci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
grabljívec — vca m (ȋ) 1. star. grabežljivec, grabež: vsi so se bali starega grabljivca 2. roparska žival: ptiči grabljivci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jástreb — a m (ȃ) 1. velika ptica ujeda z ravnim, le na koncu ukrivljenim kljunom in navadno golim vratom: ogledovati si jastrebe v živalskem vrtu; gleda, preži kot jastreb ♦ zool. beloglavi jastreb ki ima glavo in vrat porasla z belim puhom, Gyps fulvus; … Slovar slovenskega knjižnega jezika