- gozdíti
- -ím in gózditi -im nedov. (ȋ í; ọ̄) 1. z zagozdo utrjevati: gozditi steber, toporišče pri sekiri 2. alp. plezati z opiranjem ob dve steni; gvozditi: na nekaterih mestih so morali gozditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gozdênje — in gózdenje a s (é; ọ̄) glagolnik od gozditi: gozdenje toporišča / pri gozdenju si je pomagal z rokami in nogami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
góženje — a s (ọ̄) glagolnik od gozditi 2: po napornem goženju so dosegli vrh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gvózditi — im tudi gvozdíti ím nedov. (ọ̄; ȋ í) 1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku 2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber … Slovar slovenskega knjižnega jezika