gostôta

gostôta
-e ž (ó) 1. razmerje med tekočimi in trdnimi sestavinami: gostota juhe, omake / ugotavljati gostoto mleka; snovi različne gostote // lastnost, značilnost gostega 3: gostota blaga / gostota sita 2. množina česa na določeni površini: gostota dreves v gozdu; povečati gostoto prometne mreže / gostota prebivalstva; gostota naseljenosti število prebivalcev na km2 ◊ fiz. gostota masa snovi na prostorninsko enoto; gostota plina; gostota električnega polja količina, s katero je določeno električno polje in se dobi z električnim nabojem na ploskovno enoto; gostota magnetnega polja količina, s katero je določeno magnetno polje in se dobi s silo, ki deluje na vodnik z električnim tokom

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • konsisténca — tudi konzisténca e ž (ẹ̑) fiz. gostota, sprijemljivost snovi, odvisna od razmerja tekočih in trdnih sestavnih delov: določiti, meriti konsistenco; izboljšati konsistenco barve / ima gosto konsistenco; mehka, trda konsistenca; pren., knjiž.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • abundánca — e ž (ȃ) redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari ♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • diamagnéten — tna o prid. (ẹ̑) fiz. v katerem je gostota magnetnega polja manjša, kot bi bila v praznem prostoru: diamagnetna snov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • góstost — in gostóst i ž (ọ; ọ̑) lastnost, značilnost gostega: marmelade zaradi gostosti ni mogel razmazati / gostost posevka je ovirala razraščanje posameznih rastlin / večja gostost prebivalstva v mestih gostota …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gostôten — tna o (ó) pridevnik od gostota: gostotna stopnja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gostôtnica — e ž (ȏ) nav. mn., fiz. vsaka izmed krivulj, s katerimi se ponazarja gostota električnega ali magnetnega polja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • konfigurácija — e ž (á) 1. oblika zemeljskega površja; oblikovitost, izoblikovanost: proučevanje konfiguracije morskega dna; gostota naseljenosti je odvisna tudi od konfiguracije (tal) / po konfiguraciji sta si pokrajini podobni / konfiguracija smučišča je zelo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kóžen — žna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kožo: poškodovati kožno tkivo / gladka kožna površina / kožna guba / kožni rak; zdravnik za kožne bolezni; kožna tvorba / kožne žleze / pog. kožna galanterija usnjena ◊ anat. kožni epitel epidermis; elektr. kožni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • létnica — e ž (ẹ̑) 1. podatek, ki označuje leto kakega dogodka: letnice si težko zapomnim; navesti letnico rojstva; v njegovem predavanju je bilo preveč letnic / nad vežnimi vrati je vrezana letnica; knjiga je izšla brez letnice in avtorjevega imena; na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nagóstnost — i ž (ọ̑) knjiž. pogostnost, gostota: nagostnost organskih delcev v plasteh usedlin …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”