Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
besedávelj — vlja m (á) slabš., redko gostobeseden, zgovoren človek: besedavlji in puhloglavci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beséden — dna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na besedo: besedni pomen; besedni red / besedna družina; besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu; besedna komika; besedna šala / besedni boj ostra debata, polemika ♦ lingv. besedna analiza… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
besedíčen — čna o prid. (ȋ ȋ) ekspr. gostobeseden, zgovoren: bil je besedičen, a ne sladkobeseden / besedična branjevka jezikava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
besedljív — a o prid. (ȋ í) star. gostobeseden, zgovoren: besedljiv trgovec / tako jezne in besedljive svoje žene še ni videl … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gostobesédnež — a m (ẹ̑) ekspr. gostobeseden človek: nerada je poslušala tega gostobesedneža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mnogobeséden — dna o prid. (ẹ̑) knjiž. gostobeseden: mnogobeseden človek / mnogobesedno in patetično govorjenje mnogobesédno prisl.: mnogobesedno je opozarjal na probleme … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pregostobeséden — dna o prid. (ẹ̑) preveč gostobeseden: pregostobeseden je / ekspr. pregostobesedno pisanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
