- gostílničar
- -ja m (ȋ) lastnik ali upravnik gostilne: gostilničar je prisedel in mu natočil vina; državni, privatni gostilničarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gostílničar
Look at other dictionaries:
bírt — a m (ȋ) pog. gostilničar, krčmar: vaški birti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrovóljen — jna o prid. (ọ ọ̄) 1. raba peša ki je (navadno) dobre volje: gostilničar je vesel dobrovoljnih gostov; dobrovoljen otrok / dobrovoljen izraz // dobrohoten, dobrosrčen: dobrovoljni možiček jih je posvaril / dobrovoljen nasmeh; dal mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krčmár — ja m (á) lastnik ali upravnik krčme: krčmar mu je prinesel vina; debel krčmar // ekspr. gostilničar: trgovci in krčmarji ● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
líter — tra m (í) 1. osnovna enota za merjenje prostornine: dva litra mleka, vina; kupiti tri litre borovnic, kostanja, pšena; v akumulacijskem jezeru je dvesto milijonov litrov [l] vode; koliko litrov drži sodček / prodajati na litre // steklenica,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oštír — ja m (í) pog. gostilničar, krčmar: debeli oštir je stregel sam; trgovci in oštirji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ploskonóžec — žca m (ọ̑) ekspr. kdor ima ploske noge: gostilničar je bil ploskonožec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postáviti — im dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj a) kam v pokončnem stanju: postaviti knjige na polico, steklenice v shrambo; postavila je svetilko na mizo / postaviti pokonci; lopato je postavil ob steno naslonil, prislonil b) kam sploh: postaviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepovédati — povém dov. (ẹ) povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedal jim je govoriti o teh stvareh; gostilničar jim je prepovedal kartanje; s pogledom, z roko komu kaj prepovedati; strogo prepovedati / zdravnik mu je prepovedal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trebúšnat — a o prid. (ȗ) trebušast: trebušnat gostilničar / trebušnata steklenica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vinotòk — óka m (ȍ ọ) 1. star. oktober: vinotok je bil sončen / (meseca) vinotoka so noči že hladnejše; petega vinotoka 1869 ∙ star. če je vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije če je zgodaj mraz, je navadno tudi kmalu toplo 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
