- góslati
- -am nedov. (ọ̑) star. igrati (na) violino: goslal je in pel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
góslanje — a s (ọ̑) glagolnik od goslati: goslanje mu ne gre od rok … Slovar slovenskega knjižnega jezika