- góšče
- -ta s (ọ̑) ekspr. mlada gos: na dvorišču je gagalo belo gošče
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Przybyszewski — Przybyszewski, Stanislaw, namhafter poln. Schriftsteller, geb. 7. Mai 1868 in Lojewo (Posen), lernte an deutschen Schulen, zuletzt an der Universität in Berlin, wo er psychologische und philosophische Studien trieb. Er nahm festen Aufenthalt in… … Meyers Großes Konversations-Lexikon
izstópati — am nedov. (ọ̄) 1. stopati iz česa, navadno iz prevoznega sredstva: potniki izstopajo iz vlaka; izstopati pri zadnjih vratih / divjačina izstopa iz gošče 2. prihajati iz česa, na površje: čelna arterija izstopa tik nad obrvjo / potne kapljice so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jása — e ž (á) površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem: priti na jaso; gola, sončna, travnata jasa; jasa sredi gošče / pokrajina je zmes temnih gozdnih zaplat in svetlih jas, posejanih z naselji; pren., pesn. mehke jase spomina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
píhanje — tudi pihánje a s (í; ȃ) glagolnik od pihati: pihanje burje, vetra / moti me njegovo pihanje in puhanje / odprtine za pihanje zraka / iz gošče se sliši jezno medvedkino pihanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika