- goréčnež
- -a m (ẹ̑) nav. ekspr. kdor je zelo prizadeven, navdušen za kaj: skušal je pomiriti prevelike gorečneže; nacionalistični gorečneži; zaletavi gorečneži in fanatiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
goréčnik — a m (ẹ̑) star. gorečnež: pobožni gorečniki; politični gorečnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vročeglávec — vca m (ȃ) ekspr. prenapet, zanesenjaški človek: vročeglavci so ga izgnali iz vasi; gorečnež in vročeglavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zelót — a m (ọ̑) 1. pri starih Judih pripadnik farizejske stranke, ki se iz verskih razlogov bori proti Rimljanom: upor zelotov 2. knjiž. kdor je strastno, nestrpno zavzet za kako, navadno versko idejo, nazor; gorečnež, zagrizenec: politični, verski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika