- gobezdáti
- -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš. veliko, predrzno govoriti: rad je gobezdal; zmerom samo gobezda // nizko govoriti: gobezdati neumnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gobezdánje — a s (ȃ) glagolnik od gobezdati: ni mogel več prenašati njegovega gobezdanja; prazno gobezdanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika