- gluhôta
- -e ž (ó) lastnost, stanje gluhega: prirojena gluhota / gluhota za resnico / popolna gluhota jih je obdajala; gluhota zimskega dne
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gluhôta
Look at other dictionaries:
gluhòta — ž stanje potpune, gluhe tišine; mrtva tišina, tajac … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
gluhota — gluhòta ž DEFINICIJA stanje potpune, gluhe tišine; tajac, mrtva tišina ETIMOLOGIJA vidi gluh … Hrvatski jezični portal
gluhôba — e ž (ó) redko gluhota … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nemôta — e ž (ó) knjiž. mir, tišina: v veži ga je pozdravila nemota // nemost: gluhota in nemota … Slovar slovenskega knjižnega jezika
