- glasoválec
- -lca [u̯c] m (ȃ) kdor glasuje: za predlog se je izrekla večina glasovalcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
glasoválec
Look at other dictionaries:
glasóvnica — e ž (ọ̑) listek, na katerega napiše glasovalec svojo odločitev ali mnenje: izpolniti, oddati glasovnico; voliti z glasovnicami; neveljavne glasovnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
votánt — a m (ā á) 1. knjiž., redko glasovalec: prvi votant se je izrekel proti predlogu ♦ jur. votanti sodnega senata člani sodnega senata, ki glasujejo 2. rel., um. kdor naredi, podari kak predmet zaradi (za)obljube: votant je ostal neimenovan; votant… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
