- gládkost
- -i ž (á) lastnost, značilnost gladkega: mehkost, gladkost, hrapavost površine; gladkost in lesk poda / s prirojeno gladkostjo je obvladoval položaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
uvél — in uvèl éla o [eu̯] prid. (ẹ̄ ẹ; ȅ ẹ) 1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: uveli cveti, listi; uvela rastlina / uvela, nagubana jabolka // ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vél — a [tudi veu̯] m (ẹ̑) zastar. tančica, pajčolan: obraz ji je zakrival gost, črn vel in vèl véla o [veu̯] prid. (ẹ̄ ẹ; ȅ ẹ) 1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: vel list, šopek; rastline so vele / vela,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gladína — e ž (í) 1. površina tekočine, zlasti vode v naravi: jezerska gladina je vzvalovila; mirna vodna gladina; bleščeča gladina morja / knjiž. s trdnjave je lep pogled na morsko gladino na morje; pren. dogodek je močno razburkal mirno gladino njihovega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gládkosten — tudi gladkósten tna o (á; ọ̑) pridevnik od gladkost: gladkostna obdelava ♦ teh. gladkostna apretura … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mêhkost — tudi mehkóst i ž (é; ọ̑) 1. lastnost, značilnost mehkega: gladkost, prožnost, mehkost izdelka / mehkost in usklajenost gibov 2. ekspr. popustljivost, prizanesljivost: očetova nepopustljivost in materina mehkost / hotel je prikriti svojo mehkost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tušírati — 1 am nedov. in dov. (ȋ) 1. risati, prekrivati s tušem: tuširati načrt 2. ličiti s tušem: tuširati trepalnice 3. teh. delati vidna izbokla mesta na kovini s tuširno ploščo in jih z glajenjem, strganjem prilagoditi kakemu strojnemu delu glede na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika