ágens — a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens; dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
entelehíja — e ž (ȋ) filoz. gibalo smotrnega razvoja česa do popolne, dovršene oblike: razpravljati o entelehiji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fungírati — am nedov. (ȋ) publ., navadno v zvezi s kot opravljati kako funkcijo, delovati: fungiral je kot zastopnik društva / umetnostni zgodovinar fungira kot tolmač estetskih zakonov / ljubezenska strast fungira kot osrednje gibalo zgodbe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gíbati — ljem tudi am nedov., tudi gibála (ȋ) 1. raba peša delati gibe, premikati se: star je, komaj še giblje; z roko že lahko giblje / ustnice gibljejo, a ne govorijo; preh. veter giblje veje ∙ ekspr. dokler bom gibal, bom jaz gospodar dokler bom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gòn — gôna m (ȍ ó) knjiž. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju; nagon: animalni goni v človeku; spolni gon; gon po obstoju, po samoohranitvi / ljubezen je močen življenjski gon gibalo // želja, sla: sledil je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gonílo — a s (í) 1. teh. skupek strojnih delov za prenos in spremembo gibanja: zamenjati gonilo; okvara gonila / jermensko, zobniško gonilo 2. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gibalo: strah je postal glavno gonilo vsega njegovega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mótor — ja m (ọ̑) knjiž. gonilna sila, gibalo: on je motor celotne akcije; glavni ženski lik je motor v romanu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móvens — a m (ọ̑) knjiž. pobuda, gibalo: kaj je glavni movens njegovega hotenja / movens strahotnega nasilja je bil predsednik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagòn — ôna m (ȍ ó) 1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju: obnašanje živali vodijo nagoni; predati, prepustiti se nagonu; živalski nagoni v človeku / plodilni, spolni nagon; živalski nagon po obrambi,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poganjálo — a s (á) knjiž., redko 1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gibalo: notranje poganjalo drame 2. pedal: poganjalo na šivalnem stroju / pritisnil je na poganjalo in odpeljal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
