- frančiškánski
- -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na frančiškane: frančiškanski red / frančiškanska cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
frančiškánski
Look at other dictionaries:
frančiškán — a m (ȃ) menih reda, imenovanega po sv. Frančišku Asiškem: postal je frančiškan / maša pri frančiškanih v frančiškanski cerkvi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hábit — a m (ȃ) redovniško vrhnje oblačilo: frančiškanski habit; nuna v habitu // slavnostno ali uradno stanovsko vrhnje oblačilo: magistrski habit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konvènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) 1. rel. samostan, zlasti beraškega reda: poslali so ga v konvent / frančiškanski, uršulinski konvent s cerkvijo 2. knjiž. zbor, zborovanje: sklicati konvent / literarni konvent ◊ zgod. Nacionalni konvent ustavni organ z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mendikántski — a o prid. (ā) rel., v zvezi mendikantski red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju; beraški red: frančiškanski, dominikanski in drugi mendikantski redovi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meníh — tudi menìh íha [tudi mǝn] m (í; ȉ í) 1. član samostanskega, verskega reda: postati menih; živi kot menih osamljeno; skromno, preprosto / frančiškanski menih frančiškan / budistični menihi // rel. član starejšega samostanskega reda, ki živi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
provinciál — a m (ȃ) 1. rel. predstojnik (samostanske) province: frančiškanski, kapucinski provincial 2. zastar. podeželan: meščani in provinciali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réd — a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samostán — a m (ȃ) 1. verska ustanova, v kateri živijo redovniki ali redovnice: nekateri samostani so bili središče znanosti in kulture / bila je vzgojena v samostanu v samostanski šoli, samostanskem internatu / moški, ženski samostan / iti, stopiti v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škapulír — ja m (í) rel. 1. širok pas blaga z odprtino za glavo, ki pokriva prsno in hrbtno stran redovniškega oblačila: obleči škapulir; biti v škapulirju 2. med seboj s trakovoma povezana koščka blaga, od katerih se eden nosi na prsih in ima kako nabožno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
