- apókopa
- -e ž (ọ̑) lingv. opuščanje končnega glasu ali zloga v besedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
apokopa — apòkopa ž DEFINICIJA lingv. izostavljanje jednog ili više glasova ili slogova na kraju riječi, opr. afereza ETIMOLOGIJA grč. apokopḗ: odsijecanje ≃ apo + kóptein: rezati … Hrvatski jezični portal
apokopa — ż IV, CMs. apokopapie; lm D. apokopaop jęz. «zanik głosek w wygłosie wyrazu (np. staropolskie tako i nowopolskie tak)» ‹gr.› … Słownik języka polskiego
апокопа — (греч. apokopa – усечение), усечение конечного слога или слогов слова, которое при этом не становится неузнаваемым. Часто употребляется в разговорной речи (напр., Склиф, универ). Слова, образованные путём апокопы, обычно эмоционально окрашены и… … Литературная энциклопедия
Indien [1] — Indien (Inaĭa, Indĭke, a. Geogr.), das nach dem Indos benannte südlichste Land in Asien; grenzte, im Norden von dem Paropamisos, Imaos u. Emodos eingeschlossen, an Scythia extra Imaum, Serika u. das Land der Sinä, im Osten an die Sinä u. den… … Pierer's Universal-Lexikon
sínkopa — e ž (ȋ) lingv. izpustitev glasu ali zloga sredi besede: apokopa in sinkopa ◊ med. kratkotrajna nezavest, omedlevica … Slovar slovenskega knjižnega jezika